Isa 42 | SloKJV | STEP | Glej, moj služabnik, ki ga podpiram; moj izvoljeni, v katerem se moja duša razveseljuje; svojega duha sem položil nanj. Oznanil bo sodbo poganom.

Isaiah 42

42. Poglavje

1 Glej, ^{▼▼[Okoli leta 712 pred Kristusom.]} moj služabnik, ^b ki ga podpiram; moj izvoljeni, v katerem se moja duša razveseljuje; ^c svojega duha sem položil nanj. Oznanil bo sodbo poganom. 2 Ne bo vpil, niti povzdignil [glasu], niti svojemu glasu ne bo povzročil, da bi bil slišan na ulici. 3 Poškodovanega trsta ne bo zlomil in kadečega ^{▼▼kadečega: ali, medlo gorečega.} stenja ne bo ugasnil. ^{▼▼ugasnil: hebr. pogasil.} Sodbo bo privedel k resnici. 4 Ne bo opešal niti ne bo izgubil ^{▼▼izgubil…: hebr. zlomljen.} poguma, dokler ne postavi sodbe na zemlji in otoki bodo čakali na njegovo postavo.

5 Tako govori Gospod Bog, ki je ustvaril nebesa in jih razpel; ki je razprostrl zemljo in to, kar prihaja iz nje; on, ki daje dih ljudstvu na njej in duha tem, ki hodijo po njej: 6 „Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti in držal bom tvojo roko in te varoval in dam te za zavezo ljudstvu, za svetlobo ^g poganom, 7 da odpreš slepe oči, da privedeš ^h jetnike iz ječe in te, ki sedijo v temi, ⁱ ven iz jetnišnice. 8 Jaz sem Gospod. To je moje ime in svoje slave ^j ne bom dal drugemu niti svoje hvale rezanim podobam. 9 Glej, prejšnje stvari so se zgodile in razglašam nove stvari. Preden vzbrstijo ti povem o njih.“ 10 Zapojte Gospodu novo pesem in njegovo hvalo iz konca zemlje, vi, ki greste dol do morja in vse, ^{▼▼vse…: hebr. njegova polnost.} kar je v njem, otoki in njegovi prebivalci. 11 Naj divjina in njena mesta dvignejo svoj glas, vasi, ki jih naseljuje Kedár. Naj skalni prebivalci pojejo, naj zavpijejo z vrhov gora. 12 Naj dajo slavo Gospodu in razglašajo njegovo hvalo na otokih.

13 Gospod bo šel naprej kakor mogočen mož, ljubosumnost bo razvnel kakor bojevnik. Vpil bo, da, rjovel, prevladal ^{▼▼prevladal…: ali, mogočno se bo obnašal.} bo zoper svoje sovražnike. 14 „Dolgo časa sem zadrževal svoj mir, bil sem tiho in se zadrževal. Sedaj [pa] bom vpil kakor ženska v porodnih mukah; hkrati bom uničil in požrl. ^{▼▼požrl: hebr. pogoltnil, ali, posrebal.} 15 Opustošil bom gore in hribe in posušil vsa njihova zelišča in reke bom naredil otoke in posušil bom ribnike. 16 Privedel bom slepe po poti, ki je niso poznali, vodil jih bom po stezah, ki jih niso poznali. Temo pred njimi bom naredil svetlobo in skrivljene stvari ravne. ^{▼▼ravne: hebr. v ravnost.} Te stvari jim bom storil in ne bom jih zapustil.

17 Obrnjeni ^o bodo nazaj, silno bodo osramočeni tisti, ki zaupajo v rezane podobe, ki ulitim podobam pravijo: ‚Vi ste naši bogovi.‘

18 Poslušajte, vi gluhi, in glejte, vi slepi, da boste lahko videli. 19 Kdo je slep, razen mojega služabnika? Ali gluh kakor moj poslanec, ki sem ga poslal? Kdo je slep kakor kdor je popoln in slep kakor Gospodov služabnik? 20 Videl si mnoge stvari, toda ^p ne obeležuješ jih; odprtih ušes, toda on ne sliši. 21 Gospod je zelo zadovoljen zaradi svoje pravičnosti; poveličeval bo postavo in jo ^{▼▼jo: ali, ga naredil častitljivega.} naredil častitljivo. 22 Toda to je ljudstvo, oropano in oplenjeno; vsi ^{▼▼vsi…: ali, v zanko lovijo vse mladeniče izmed njih.} izmed njih so ujeti v luknje in skriti v jetnišnicah. Za plen so in nihče ne osvobaja; za ukradeno ^{▼▼ukradeno…: hebr. mendranje so.} blago in nihče ne reče: ‚Povrni.‘ 23 Kdo izmed vas bo temu pazljivo prisluhnil? Kdo bo prisluhnil in slišal za čas, ^{▼▼čas…: hebr. kasnejši čas?} ki pride? 24 Kdo je Jakoba izročil v plen in Izraela roparjem? Mar ne Gospod, on, zoper katerega smo grešili? Kajti niso želeli hoditi po njegovih poteh niti niso bili poslušni njegovi postavi. 25 Zato je nanj izlil razjarjenost svoje jeze in moč bitke. To ga je vžgalo vsenaokoli, vendar ni vedel. To ga je žgalo, vendar si tega ni vzel k srcu.“